Izobraževalni program GLASBA

Cilji in naloge izobraževalnega programa

  • odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
  • sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva,
  • doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih inštrumentalnih ansamblih, orkestrih in pevskih zborih,
  • pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno izobraževanje,
  • omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
  • omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
  • vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, izvirajoče iz evropske glasbene tradicije,
  • vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,
  • skrb za prenos nacionalne in svetovne dediščine ter spodbujanje nacionalne zavesti,
  • vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

 

Predmetnik programa GLASBA

Orkestrski instrumenti in petje:

  • godala: violina, viola, violončelo in kontrabas
  • pihala: flavta, oboa, klarinet, fagot in saksofon
  • trobila in tolkala: rog, trobenta, pozavna, tuba in druga konična trobila ter tolkala
  • petje


Drugi instrumenti:

  • instrumenti s tipkami: klavir, harmonika in orgle
  • brenkala: kitara, harfa
  • kljunasta flavta
  • ljudska glasbila: citre, tamburice


Uspešno opravljen sprejemni preizkus je pogoj za vpis v izobraževalni program glasba. Z njim se ugotavlja glasbena nadarjenost oziroma razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti, fizične dispozicije in zdravstveno stanje učenca.
Izobraževanje v programu glasba traja 4, 6, oziroma 8 let.

 

Trajanje izobraževanja − število let

Zap.št.

Predmet

Nižja stopnja

Višja stopnja

Skupaj

Priporočljiva starost

Opomba

1. obd.

2. obd.

skupaj spodnja zgornja
1 KLAVIR 2 4 6 2 8 7 9  
2 HARMONIKA 2 4 6 2 8 7 9  
3 VIOLINA 2 4 6 2 8 7 9  
4 VIOLONčELO 2 4 6 2 8 7 9  
5 KITARA 2 4 6 2 8 8 10  
6 KLJUNASTA FLAVTA 2 4 6 2 8 7 9  
7 VIOLA 2 4 6 2 8 7 9
8 KONTRABAS - 4 4 2 6 11 18  
9 FLAVTA 2 4 6 2 8 10 12  
10 OBOA 2 4 6 2 8 10 12  
11 KLARINET 2 4 6 2 8 10 12  
12 FAGOT 2 4 6 2 8 10, 12 18

otroški fagot  − 10 let, fagot − 12 let

13 SAKSOFON 2 4 6 2 8 10 12  
14 ROG 2 4 6 2 8 9 11  
15 TROBENTA 2 4 6 2 8 9 11  
16 POZAVNA 2 4 6 2 8 9 11, 18

altovska pozavna − 9 let, pozavna − 11 let

17 TUBA 2 4 6 2 8 11 18  
18

DRUGA KONIčNA TROBILA

2 4 6 2 8 10 18  
19 TOLKALA 2 4 6 2 8 9 18  
20 CITRE - 4 4 2 6 9 11  
21 TAMBURICE - 4 4 2 6 9 13  
22 PETJE - 4 4 2 6 17, 18 24

ženske − 17 let, moški − 18 let

23 ORGLE - 2 2 2 4 11 18

predznanje 4-ih razr. klavirja

 
24 HARFA 2 4 6 2 8     Nižja priporočljiva starost 7−9 let in višja 11 let. Opombe: mala pedalna harfa − 7 let, pedalna harfa 9 let.  

 

Predšolska glasbena vzgoja

V predšolsko glasbeno vzgojo se prav tako kot v glasbeno pripravnico vključijo otroci brez predhodnega preizkusa elementarnih glasbenih in plesnih sposobnosti. Namen te vzgoje je petletnemu otroku omogočiti intenzivnejši in bolj sistematičen pristop do glasbene vzgoje v predšolskem obdobju. Otrok razvija glasbene sposobnosti skozi igro. Izvaja se enkrat tedensko po eno šolsko uro – 45 minut.

 

Glasbena pripravnica

Šestletni otrok, učenec prvega razreda devetletne osnovne šole skozi igro razvija glasbene sposobnosti in osvaja informacije, da se po enoletnem zaključku lažje odloča za vpis k instrumentalnemu pouku. Pouk traja enkrat tedensko po 60 minut. Vpis učencev v glasbeno pripravnico poteka brez predhodnega preizkusa elementarnih glasbenih in plesnih sposobnosti.

 

Nauk o glasbi

Nauk o glasbi s kompleksnimi glasbenimi dejavnostmi spodbuja razvoj glasbenega posluha, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Učence uvaja v razumevanje glasbenega zapisa v reproduktivni in produktivni smeri. Načrtovan je skladno z otrokovimi kronološkimi in glasbenorazvojnimi zakonitostmi v starosti sedem do dvanajst let. Pouk je skupinski, zato vključuje vse elemente socializacije, z glasbenega vidika pa terja prilagajanje lastne muzikalnosti skupinskemu delu. Nauk o glasbi se izvaja po šest- ali štiriletnem programu. Učenci so v posamezni program razporejeni glede na starost ob vpisu na inštrument oziroma petje.


Solfeggio

Solfeggio z glasbenoteoretičnimi znanji s kompleksnimi glasbenimi dejavnostmi spodbuja razvoj glasbenega posluha, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Učence uvaja v razumevanje glasbenega zapisa v reproduktivni in produktivni smeri. Načrtovan je skladno z učenčevimi kronološkimi in glasbenorazvojnimi zakonitostmi v starosti od trinajst do petnajst let. Pouk je skupinski, zato vključuje vse elemente socializacije, z glasbenega vidika pa terja prilagajanje lastne muzikalnosti skupinskemu delu. Obiskujejo ga učenci, ki so končali 6. razred nauka o glasbi in obiskujejo program glasba.

 

Komorna igra

Komorna igra se izvaja v skladu s predmetniki za pouk inštrumenta in petja. Praviloma so vanj vključeni učenci višje stopnje glasbene šole, medtem ko pri violini, violončelu, harmoniki, klavirju, kitari, kljunasti flavti in petju že tudi učenci zadnjih razredov nižje stopnje. Pouk se izvaja v skupinah od dva do devet učencev (duo oziroma duet, trio oziroma tercet, kvartet, kvintet, sekstet septet, oktet, nonet) in je pomembno dopolnilo pouka solističnega inštrumenta oziroma petja. Učencem omogoča doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek vključevanja v skupinsko muziciranje.

 

Orkester

Orkestrska igra je pomembno dopolnilo in tudi nadgradnja učenja solističnega orkestrskega inštrumenta ter ima izrazito povezovalno vlogo med njimi. Izvaja se kot obveznost na višji stopnji ter v zadnjih razredih nižje stopnje glasbene šole. Na naši šoli se učenci vključujejo v:

  • mlajši godalni orkester »Junior«
  • starejši godalni orkester »Senior«
  • simfonični orkester
  • pihalni orkester
  • kitarski orkester

 

(več informacij najdete pod rubriko glasbene zasedbe)

 

Učenci torej v orkestru praktično uporabljajo znanja, ki so jih pridobili pri pouku inštrumenta, komorne igre in nauka o glasbi. Z nastopanjem na koncertih pridobivajo tudi prakso javnega nastopanja.
 

Načini preverjanja znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih ocenjevalnih obdobij

Znanje učencev se preverja pri pouku in nastopih, ocenjuje pa pri izpitih, ki jih učenci opravljajo praviloma ob koncu pouka. Izpitni program je določen v učnih načrtih, izpitne roke in druge določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja učencev pa z ustreznim izvršilnim predpisom določi minister, pristojen za šolstvo.

 

Projekt sodelovanja s starši

Staršem so posamezni učitelji na razpolago ob individualno dogovorjenih terminih govorilnih ur. Starši so priporočljivo redni gostje tako samega pouka individualnih instrumentov, kot šolskih in drugih nastopov.

 

Nastopanje učencev in povezovanje z drugimi organizacijami

Učenci redno nastopajo na razrednih in javnih koncertih, ki potekajo v dvoranah matične šole in dislociranih oddelkov. Na njih nastopajo tako v solističnih in komornih točkah kot v različnih orkestrih in zboru. Učenci so gostje tudi na zunanjih prireditvah, kjer redno sodelujejo na otvoritvah razstav v organizaciji različnih kulturnih inštitucij, ljubiteljskih društev in posameznikov. Sodelujemo tudi z vrtci, osnovnimi šolami in drugimi glasbenimi šolami in v skupnih produkcijah predstavljamo mlade glasbenike. 

Glasbena šola s pestrim izobraževalnim programom...

O šoli